
tudi v našem vrtcu imajo napisi viden položaj. obešalnik vsakega otroka je namreč dobil osebno noto z ilustracijo in lastnim imenom. pisanja črk pa se lahko človek loti na različne načine.
jaz sem želel poenotene črke čimbolj enakega videza in vedno v enakem položaju, podobno rezultatu tiskanja z modelom. to lahko dobimo z izdelavo šablone. moja je na traku tršega papirja. s svinčnikom sem potem črke prerisal na furnir in nanesel fasadno barvo.
lani je imelo vsako ime svojo barvo. to je videti lepo, vendar je pri večjem številu otrok težko vsakemu napisu dati zanimiv odtenek, ki bi bil dovolj različen od vseh drugih. razen tega sem največji navdušenec nad originalnimi črkami vendar jaz. žena je seveda zadovoljna, starši naših malčkov pa niso nujno umetniško naravnani. praktično to pomeni da polni nahrbtniki in oblačila z metalnimi deli kaj kmalu poškodujejo barvo. (morda bom moral naslednje leto uporabiti kakšen lak.) ker barve mešam sam, ne morem poškodovano črko popraviti (prejšnje barve ni več), amprak moram ponovno pobarvati celotno ime.

kar smo imeli lani, je samo še na vratih stranišča. spomin pač. in, ko že govorim o teh zadevah, dodam tudi simbola, ki ne sodita pod ta naslov. izrezal sem ju iz samolepilne plastične folije. minimalistično, enobarvno z iluzijo dvobarvnosti (ženski klobuk). žiher ti je všeč. meni je.
Stjepan, ti si car. Dobra stvar je to sestavljena, napisana in objavljena
OdgovoriIzbrišino, nisem imel v mislih ravno takšen komentar, sabina. a če misliš tako...
OdgovoriIzbrišividim, da gre pri tebi po kapljicah. drugič je na vrsti konkretno o tistemu, kar se ti zdi dobro. odgovarjaš na vprašanje: “zakaj?“
ker si prva komentatorica, dobiš dovoljenje, da stran publiciraš na fb. :)
OdgovoriIzbriši:) hvala sem ravno objavila na FB-ju
OdgovoriIzbriši