če me že sprašujete kateri šolski predmet se mi je najbolj upiral, bom povedal, da je bila to politična ekonomija. že ekonomija sama je dovolj huda, marksistična pa je bila zame višek.
no, po mnenju karla marxa je za družbeno spremembo iz izkoriščevalskega razrednega sistema v pravično okolje, v katerem so lastniki in vpravljalci vsi, nujna - revolucija. popolno in nasilno preoblikovanje veljavnih odnosov.
kaj se pa spremeni pri revoluciji? oblast - ne vladajo več desni, ampak levi, družbena ekonomija ni več kapitalistična, lastniška, ampak kolektivistična. kdaj pa pride na vrsto poštenost?
moji baki mari, samohranilki s šestimi otroki so v imenu obveznosti do nove države po meri človeka, vzeli vso pšenico in pomedli podstrešje, da ne bi kakšno zrno ostalo. babica je bila pripravila moko za kruh (na vrhu se naredi luknja in vanjo vlije voda, v katero se veša kvas, da vzhaja), oblast pa je vrgla kvas, moko pa nesla proč.
nek fantal iz nekdanje češkoslovaške je prestal 10-letno prisilno delo v premogovniku. zaradi vere. nobel alexander, kubanski pastor je iz istega razloga trpel v srhljivih razmerah 22 let (lahko najdete njegovo biografsko knjigo i will die free). veliki skok naprej (kitajska agrarna reforma po 2. svetovni vojni) je terjal 20 milijonov smrti za lakoto, drugih 20 milijonov je zakrivil stalin...
ena od marxovih tez o feuerbachu pravi, da filozofija zgolj interpretira svet, ki pa potrebuje spremembo. sprememba je nekako naravna posledica razumevanja. ne da bi šel pregloboko v filozofijo, za katero nisem kompetenten, se mi v luči omenjenih plodov revolucije zdi to naivno. spoznanje nikakor ni zadosti. potrebna je zvrhana mera poguma, značajske čvrstoče in odločnosti.
pogovarjal sem se z zdajšnjim županom vukovarja, ki je bil med hrvaško vojno zajet, in je preživel okoli 2 leti v koncentracijskem taborišču. razložil mi je zakaj je možno, da se množica sicer neoboroženih zapornikov ne upre maloštevilnim paznikom. dejal je, da se tam živi z mislijo, da se je treba potuhniti, biti čim manj viden, in preživeti. vsak upa, da bo preživel in se ne bo žrtvoval za dobro. spoznanja mu ne manjka. vendar ni volje. čeprav zaporniki okrog njega umirajo vsak dan, on upa, da se njemu ne bo zgodilo, če ne bo ispostavljen.
če je revolucionarno - progresivno - zakaj je nova generacija proletarcev šla nazaj? pa je v nasproatju s svojimi kapitalistično zatiranimi očeti živela na viru socialističnega spoznanja, da ne rečem indoktrinacije.
trajne družbene spremembe ni brez spremembe na osebni ravni. komunisti so po pokvarjenem srcu in sebičnosti isti kot drugi ljudje. da bi se hotel spremeniti potrebuje več kot je intelektualno soglašanje. mora imeti sposobnost kritičnega mišljenja, ki po definiciji pomeni delovanje, ne le razumevanja. če ugotovim, da moja stališča niso utemeljena na najbolj zdravih argumentih, mi poštenost nalaga, naj se premaknem naprej. za to je treba imeti moč odzgoraj. jezus je rekel: “brez mene ne morete storiti ničesar.”
no, kaj mislite o spremembi? ste brez motivacije. se vam zdi položaj brezupen? kaj če bi se združili z močjo, brez katere tako ali tako ne morete storiti ničesar?
o tem sem razmišljal, ko sem hotel naložiti sliko zgoraj. pripravil sem jo za majce, ki jih bodo dobili uteleženci poletne študentske izmenjave medicincev. predlagam metapomen: zakaj ne to poletje? in zakaj se ne bi lotil poljubne spremembe (x). tudi če si v mariboru v sloveniji?
začelo se je z dvema vrstama. ena črka je bila odveč za obojestransko poravnavo. vrgel sem jo ven, z ozirom, da se, v primeru, da izpostavim x, prebere enako. za x sem zato izbral drugačen font, ga povečal in zarotiral. tako sem prišel do štirih vrst. (pozornemu očesu ne bo ušel različen kerning).
ko sem se lotil letnice, so se x in oo asociativno povezali v križec, krogec. zato so tudi vrste zgoraj dobile vmesne črte. spremembe v nizu pa so, seveda, zmagovita kombinacija.
živele pozitivne spremembe! živela zmaga!
moji baki mari, samohranilki s šestimi otroki so v imenu obveznosti do nove države po meri človeka, vzeli vso pšenico in pomedli podstrešje, da ne bi kakšno zrno ostalo. babica je bila pripravila moko za kruh (na vrhu se naredi luknja in vanjo vlije voda, v katero se veša kvas, da vzhaja), oblast pa je vrgla kvas, moko pa nesla proč.
nek fantal iz nekdanje češkoslovaške je prestal 10-letno prisilno delo v premogovniku. zaradi vere. nobel alexander, kubanski pastor je iz istega razloga trpel v srhljivih razmerah 22 let (lahko najdete njegovo biografsko knjigo i will die free). veliki skok naprej (kitajska agrarna reforma po 2. svetovni vojni) je terjal 20 milijonov smrti za lakoto, drugih 20 milijonov je zakrivil stalin...
ena od marxovih tez o feuerbachu pravi, da filozofija zgolj interpretira svet, ki pa potrebuje spremembo. sprememba je nekako naravna posledica razumevanja. ne da bi šel pregloboko v filozofijo, za katero nisem kompetenten, se mi v luči omenjenih plodov revolucije zdi to naivno. spoznanje nikakor ni zadosti. potrebna je zvrhana mera poguma, značajske čvrstoče in odločnosti.
pogovarjal sem se z zdajšnjim županom vukovarja, ki je bil med hrvaško vojno zajet, in je preživel okoli 2 leti v koncentracijskem taborišču. razložil mi je zakaj je možno, da se množica sicer neoboroženih zapornikov ne upre maloštevilnim paznikom. dejal je, da se tam živi z mislijo, da se je treba potuhniti, biti čim manj viden, in preživeti. vsak upa, da bo preživel in se ne bo žrtvoval za dobro. spoznanja mu ne manjka. vendar ni volje. čeprav zaporniki okrog njega umirajo vsak dan, on upa, da se njemu ne bo zgodilo, če ne bo ispostavljen.
če je revolucionarno - progresivno - zakaj je nova generacija proletarcev šla nazaj? pa je v nasproatju s svojimi kapitalistično zatiranimi očeti živela na viru socialističnega spoznanja, da ne rečem indoktrinacije.
trajne družbene spremembe ni brez spremembe na osebni ravni. komunisti so po pokvarjenem srcu in sebičnosti isti kot drugi ljudje. da bi se hotel spremeniti potrebuje več kot je intelektualno soglašanje. mora imeti sposobnost kritičnega mišljenja, ki po definiciji pomeni delovanje, ne le razumevanja. če ugotovim, da moja stališča niso utemeljena na najbolj zdravih argumentih, mi poštenost nalaga, naj se premaknem naprej. za to je treba imeti moč odzgoraj. jezus je rekel: “brez mene ne morete storiti ničesar.”
no, kaj mislite o spremembi? ste brez motivacije. se vam zdi položaj brezupen? kaj če bi se združili z močjo, brez katere tako ali tako ne morete storiti ničesar?
o tem sem razmišljal, ko sem hotel naložiti sliko zgoraj. pripravil sem jo za majce, ki jih bodo dobili uteleženci poletne študentske izmenjave medicincev. predlagam metapomen: zakaj ne to poletje? in zakaj se ne bi lotil poljubne spremembe (x). tudi če si v mariboru v sloveniji?
začelo se je z dvema vrstama. ena črka je bila odveč za obojestransko poravnavo. vrgel sem jo ven, z ozirom, da se, v primeru, da izpostavim x, prebere enako. za x sem zato izbral drugačen font, ga povečal in zarotiral. tako sem prišel do štirih vrst. (pozornemu očesu ne bo ušel različen kerning).ko sem se lotil letnice, so se x in oo asociativno povezali v križec, krogec. zato so tudi vrste zgoraj dobile vmesne črte. spremembe v nizu pa so, seveda, zmagovita kombinacija.
živele pozitivne spremembe! živela zmaga!
Ni komentarjev:
Objavite komentar
c'è nessuno?