prejšnji teden je imel moj mlajši brat rojstni dan. ker je umetnik, se za samuela vedno še posebej potrudim. (kakor da ne bi bil perfekcionist tudi sicer). tisti dan je mami peljala gregorja in njegovega prijatelja (ki se piše gregor) na brnik, in ga je bilo treba podašljšati zaradi nedokončanega projekta.ko sem računal, koliko neki je samuel že star, mi je pogled padel na izakovo voščilnico, ki sem mu jo naredil skoraj polovico njegovega življenja nazaj. ta mi je pred nedavnim ponovno prišla v roke. fotografiral sem jo, in jo začel obdelovati. kmalu pa sem se le odločil za številko 41 in se je lotil z miško. v zgodnjih jutranjih urah sem, z zamudo, če smo pikolovski, (kar je pomembno le, če je samuel trpel od poldneva naprej zaradi moje “pozabljivosti.“) poslal tisto, kar se mi zjutraj ni zdelo ravno navdušujoče. številki sta imeli zaobljene robove in je bil celoten vtis barvno monoton.
zadnji popravljeni verziji poslane voščilnice (ali zaradi tega pada v vodo teza o perfekcionizmu?) sem dodal tudi preprost znak z narobe napisano željo, da se ujema s sliko. (seveda sem za paralelo številki vzel vsako besedo posebej in ne celotnega besedila; saj veste - zaradi razmika. številka namreč v tekstu ustreza besedi, je omejena z belinami) in mi je žal, da to ni bilo edino vizualno voščilo samuelu letos. z moje strani.
nauk: še tako garaško delo se lahko skrije pred dobro idejo.
dodatni nauk: noč je za spanje.
sploh nisem vedela za to, ampak fenomenalno je.
OdgovoriIzbrišiveseli me, da ti je všeč fora.
OdgovoriIzbrišisaj pravim, da si peljala gregorja. ostala sta z adamom na bledu.
klikni kdaj na povezavo, boš?